Konec 90ih let je Hip Hop doživel številne preobrazbe in veliko komercializacijo samega, zdaj že enega izmed vodilnih glasbenih žanrov, rapa. Itak vemo, da je povsod pri glasbi postalo enako; novodobno in vse manj zahtevno občinstvo, je videlo več zanimivosti v instant quick tv zadevščinah (ok, to je najbrž samo en izmed miljontih razglogov, zakaj je šlo vse v pm). Prav tu se začnejo pojavljati tudi albumi s "sumljivimi vsebinami". Težko se je odločiti ali je album dejansko dober ali pa je zgolj nek kisli potomec svojih predhodnikov, ki si želi biti klasik zgolj v trenutnem obdobju. Seveda ne bomo zdaj predstavljali vseh dvomljivih albumov...na hitro bomo preleteli te albume po najboljših časih in skušali uvideti, da le ni bilo vsega konec leta 1997.
sdf
Po dolgi albumski odsotnosti in le nekaj izdanih promo singlih, se je Ace le vrnil s svojim solo izdelkom. Izjemen konceptualni album, ki je ob vsakokratnem poslušanju še vedno tisti, ki vnaša svežino. Gre za zgodbo o mladeniču iz Brooklyna (Ace), ki se po izpustitvi iz zapora odloči, da bo spremenil svoje življenje, nakar se vpiše na "Institute of Disposable arts", neke vrste fakulteto za hip hop in podobne umetnosti. Tam se sooči z različnimi predmeti kot npr. zgodovina Bronxa. Celotno zgodbo skozi komade povežejo izvirni dialogi v skitih; smešen pa je tudi njegov cimer Paul (mc Paul Barman). Za produkcijo so skrbeli različni producenti od Greg Nicea pa do Kooladea. Edini singl, ki je promoviral v komercialnem smislu neuspešen album, pa je "Don't Understand". Gor pa se pojavijo tudi komadi kot so "Acknowledge", ki je v bistvu diss na Boogeymana in High & Mighty (nekoč sta imela tudi battle op.p.). Če so že dobre plate pojenjale konec 90ih, je Ace dokazal, da čas izida nima veze, kjub vsemu lahko izdaš še odličen album. Ta album je definitivno priporočljiv za prav vsakega človeka, ki se spoznava s hip hop kulturo, saj gre res za kultni album.
Za razliko od Ace-a, je imel Redman v solo karieri do tega albuma le nekajletni odmor. Je pa res, da je bil precej bolj produktiven v kolaboracijah, saj sta z Method Manom izdala legendarni Blackout!, izdal pa je tudi plato v okviru Def Squada. Ko je Supaman lova končno ponudil spet solo material, katerega sta mu v večini sproducirala Erick Sermon in Da Mascot, pa le niso bili potešeni apetiti, tako s strani fenov kot s strani kritikov. Album je bil sprejet z mešanimi odzivi. Kljub ugodnim začetnim prodajam (4. mesto na billboardu) pa sta bila dva singla očitno premalo, da bi album dosegel platinasto naklado. Nekaj malega je definitivno zmanjkalo na tem albumu. Ne smemo pa ga prenizko metati, kajti ta album vsekakor dostavi precej bengerjev kot so "Real Niggaz", "Diggy Doc", "Lick A shot"... Tipični zanj so ti skiti, vendar tukaj nekoliko pokvarijo situacije v samem albumu, album je predolg, precej komadov pa ne ponudi redmana z odličnimi pač pa zgolj s povprečnimi liričnimi performansi. Tudi produkcija je nekonsistentna. Album se seveda splača preveriti, hell, svojega sem celo kupil, ker je vseeno na njem precej materiala, ki ga lahko poigraš večkrat, je pa res, da Redman tukaj ni več tisti tip iz začetka 90ih.
The Coup. Izjemna skupina iz Oaklanda, na tej plati še zgolj v zasedbi dveh članov. Bootsa in DJ Pam. Boots je bil zmeraj en izmed podcenjenih emsijev - naj vas naslov ne zavede, tematike na albumu so tipične coup tematike - njihovi poslušalci bodo že vedeli, da vsakič ko Boots stopi za majk, dobijo nekaj novega, nov vpogled na stvar, brez tipičnih vsakdanjih reperskih moraliziranj o slabem svetu, pluvanj po sistemu brez konkretnih argumentov, dolgočasnih "emocionalnih" reperjev. The Coup ima vse to združeno v eno in izjemno neverjetno poslušljivo mešanico. Kljub temu, da ni več isto brez tretjega člana, pa je ta album lahko več kot dovolj dober, da parira predhodnikoma, ki sta prav tako po mojem dve izmed najbolj spregledanih plat, kar se tiče Callya. Morda se motim, ampak ta album bi zlahka posekal vse vaše top favorite v letu 2001. Ne verjamete? Dajte mu priložnost. Pravi hip hop head bo vedel o čem govorim.peace
Ni komentarjev:
Objavite komentar