"Ja ali ne"...Niso bila ravno 90ta...

sup.

Vesel božični pozdrav. Sprva sem imel namen sestaviti neko božično kompilacijo, ampak ker smo res na kratkem s časom, se bomo držali naših tem. Današnji izdelki bi morali biti poznani bolj ali manj tudi povprečnemu rap poslušalcu, bralci tega bloga bodo zagotovo prepoznali te zadeve

Copywrite - The High Exhaulted (2002)

Copywrita je na sceno lansirala njegova skupina MhZ, ki je bila ena izmed tistih, ki so imeli izdane single pri Fondle'em (založba, ki jo je osnoval legendarni Bobbito, da bi pripomogel k spregledanim underground artistom, ki niso mogli dobiti record deala 1995-99). Ta album ima kr lepo povezane temne beate (kar nekaj jih je sproduciral RJD2)s tematikami, ki segajo od zelo osebnih tem do najhujših pančlajnov - tega je v bistvu največ, očitno postane s prvim komadom, da je rapper, ki se opira na panče. Žal pa tak album nima prave konsistence in se je večkrat čez njega prebijati nemogoče - seveda pa bodo napsrotno trdili ljubitelji pančlajn reperjev tipa Chino XL ali pa Canibus. Vletava z najvami kot so: "...If rapping was like fucking, your whole crew would be celibate/..." ali pa tipične seksualne fore:  After I came, fucked her with their own leg, they don't know the difference/
Your cunt is wet and your pants are soaked with it/I don't discriminate, I even let cancer hoes get it//... 

Za to zadevo boste morali presoditi sami, vrhunec za hip hop pa doseže prav na koncu z zadnjim komadom, ki je tudi bil izdan kot single "June". V tem komadu repa svoja občutja skozi hip hop in pogled na trenutno stanje: ...And doing hip-hop in this life and time/ain't all nice and fine//At times I feel like my whole life's a rhyme/full of punchlines and jokes...//

Preverite zadevo, splača se.

Aesop Rock - Labor Days (2001)

Po nekaj letih v totalni obskurnosti, v času katere se je preživljal še kot natakar, je Aesop Rock prišel "v roke" Definitive Jux-a. Njegov četrti album, prvi pod to založbo, ki depiktira vsakdanjike ljudi, delavskega razreda, je bil zelo dobro sprejet - to je bil tisti čas, ko se je najbolj razmahnil ta novi, alternativni stil v hip hop kulturi (npr. podobni njemu kot so El-P, Eyedea, Atmosphere, so izdajali za hip hop takrat še nečisto tipične plate). S tem albumom si je ustvaril tudi večjo bazo poslušalcev, saj je uspel bolje kot vsi njegovi prejšnji albumu skupaj, pripomogel pa je k temu odličen single "daylight" (ta single so kasneje izdali celo kot EP, zaradi popularnosti), komad "Labor" pa vsi poznamo iz Tony Hawk's Pro Skater 4. S tem albumom je postavil meje tega alternativnega hip hopa, ki je bil do tedaj neortodoksen. Osebno smatram to za njegov najboljši album, mislim pa da tisti, ki so dali čez njegovo diskografijo lahko temu le pritrdijo, saj so tokrat tudi produkcije nad nivojem standardnih aesop rock albumov. Kdo se ne spomni izjave: ...life's not a bitch, life is a beautiful woman/ you only call her a bitch cause she won't let you get that pussy...// Ja, must hear definitivno. Vprašanje pa ali bo to nekomu, ki je vajen poslušanja klasik iz 90ih o partijih, drive-byih in podobnem teknilo. Sami presodite.

J-Live - All of the Above (2002)

Izjemen album! Prava poslastica za ljubitelje intelegintnega hip hopa. In seveda izmed mojih najljubših albumov. Lahko bi naštevali lirike, ki jih navaja, ampak enostavno je potrebno poslušati celotno zadevo. Produkcija bo zadovoljila mislim da večino, najbolj pa so zadovoljive lirike. Toliko časa, kot je rabil, da je le izdal svoj prvi album, ni trajala priprava drugega seveda, ampak le leto prej je uspel izdati album, katerega je začel snemati 1995 (dvakrat sta ga dve založbi zjebali, šele bootlegi so bili odločilni, da smo lahko slišali prvenec).

...I just - know today's degree, C lesson/Not nowadays, can a record label fool me//So the understanding'll be "the best part"/
No need to guess how this rocky road was meant to be//...

Tako je, lahko bi bil obupal in bil še en izmed talentiranih emsijev, ki jim ni uspelo, pa se ni hotel dati in je vstrajal tudi v časih, ko je bil še edini, ki je mislil, da mu lahko uspe. J-Live, je bil na koncu ta zmagovalec. MC, katerega večina vaših najljubših reperjev ne doseže niti pri gležnjih, kar se tiče liričnih skillov, še danes lepo dela albume; dejansko mi je všeč celotna diskografija, mogoče sem pristranski, ampak, vi mi povejte, je to odličen ali slab album?

peace in vesel božič še enkrat!

Rap Odmor - Alicia Keys - Element of Freedom

Malo si je treba spočit od vsega rapa - ampak ne gremo predaleč, niti zadnje čase nimam tajma, da bi vletaval nonstop po teh blogih in internetu, tak da bomo zaključili teden zgolj s hitrim priporočilom. Alicia Keys je prejšnji teden izdala težko pričakovani novi album "Element of Freedom". In kakšna je zadeva? Po dveh preposlušanjih še vedno sveža, album se lepo razgiba od začetka pa do konca, vidi se, da je precej napredovala od prejšnjih plat (sam sem se ustrašil, da so njeni boljši časi minili, ko je prišel ven njen tretji album), kajti ta četrti izdelek je precej bolj posvečen njenim "skillom" kot pa prejšnji album. Več poudarka na močnejših petjih - in presenetljivo, zame največje presenečenje je produkcija sama. Pričakoval sem precej plehke instrumentalne variacije, ampak je imel vlogo izvršnega producenta spet Kerry Brothers, kot na prvih platah, tokrat je sam dal noter precej več kot pri tretjem albumu (ki seveda ni slab, da ne bo pomote, v bistvu je zelo dober, ampak ta novost...to je nekaj drugega) in spet se je pokazalo, da več kot sodelujeta, bolje izpade vse skupaj. Nekaj promocije je ustvarial seveda z gostovanjem na Jay-z-jevem komadu "Empire State of Mind", na ta album pa se je uvrstila "dvojka", zaenkrat pa sta izšla iz plate dva singla. Mogoče sta prav to nekoliko šibkejši zadevi na albumu, drugače pa je to zelo močan "effort".

Ah z linki se lahko trudim, ampak jih kar vztrajno brišejo te dni, tako da se boste morali potruditi verjetno s torrenti - ali pa kr kupit zadevo... če vam je všeč jo seveda podpirajte, le tako lahko ustvarjalci kot sami še dobijo priložnosti za nove projekte ipd.

peace

Novice

sup.

Nič novega te dni, dejansko nimam cajta, bomo pa na hitro preleteli par aktualnosti, ki ste jih verjetno že zasledili po ostalih blogih, straneh.

In kaj je novega? Nič. Lil' Waynea so pridržali na teksaški meji, zarad posedovanja marihuane, zravn pa še 11 njegovih ljudi, ki so z njim na turneji (namreč, travo so našli v obeh tour busih s katerimi so potovali) - zaenkrat pa ni znano o kakih količinah se pogovarjamo. Več si preberite tukaj. 

Bojda je zdaj zaradi tega prestavljena cela turneja.

 

Nekaj pozornosti dobi te dni tudi  g. Jones. Namreč, njegova pesem "Legendary", ki se je pojavila na letošnjem dokumentarcu o Mikeu Tysonu , je bojda prišla v izbor tisth 60 pesmi, ki so potencialne nominiranke za oskarja. Tako je, v hip hopu se ne dogaja te dni nič posebnega, da govorimo o stvareh, katerih možnost, da se zgodijo so zgolj 10 %. Bi pa bilo zanimivo videt spet nek rap komad med oskarčki, bilo pa bi seveda nezaslišano, da bi ta komad dobil oskarja - kar pa je tako ali tako vsakič, ko gledamo ta dogodek. Več info

Še en album s strani 2paca.      

Ja, pa ga bomo le dočakali. Še en izmed ziljon plat, ki so izšle po reperjevi smrti. Ta album nas seveda bolj ali manj ne bo toliko zanimal, saj bi naj vseboval zgodnja dela že 13 let pokojnega reperja. Ta album bi načeloma moral priti ven septembra, ne vem kako je s kakimi leaki bootlegov, ampak uradno bo to verjetno zunaj v začetku novega leta. Zgodnja dela so bila že 2krat izdana kot "lost tapes" in še marsikaj. 2pac je bil takrat res pameten mladenič z zanimivimi idejami, toda koga hočejo hecat? Skill mu takrat še zdaleč ni zrastel in sploh poslušat te posnetke iz 80ih dandanes, ki so bili morda že takrat preslabi za kake resne albume je bolj muka kot pa užitek - plus, da še enkrat povem, da so že dvakrat izdali stare komade. Le kaj še mislijo ponudit, kar bi bilo novo? Ne vem.

peace

Domačica #2

Tokrat nismo imeli ničesar novega za objavit, kajti od zdaj naprej bomo to sekcijo pustili za prihajajoči Slovenski rap, taki, ki se razvija, ali novoizdane plate - enkrat mesečno bomo tudi nekoga posebej izpostavili... Zaenkrat pa je na vas, da pošljete razne demo posnetke in podobne scene, nato bomo vsak teden predstavili koga, ki bi se nam zdel omembe vreden. Če mislite, da ste prav vi tisti, ki bi lahko bili malo bolj izpostavljeni tukaj, pošljite mail na :

record.mofo@gmail.com

najboljšega v tednu bomo izbrali in ga predstavili na tej strani.

Mail naj vsebuje:
- osnovne podatke (ime artista, kraj od kod prihaja)
- vsaj en posnetek (demo, fristajl, ni pomembno)
- še kak željeni podatek, napovedani projekti, koncerti itd.


LP

"Ladies' Night", pt. 1

Malo zamude zadnjih par večerov, pa dajmo kr prešaltat na današnje albume.

Bahamadia - Kollage (1996)

Še velik hip hop head, bi danes lahko spregledal Bahamadio, sploh ženske prej spregledamo, je pa vprašanje, če jih dejansko res, ko jih je le tako malo teh, ki so dejansko znale potrgati na mikrofonu. Članica Gang Starr Foundationa in filadelfijska hči, se je sprva lotila zadeve kot DJka, vendar jo je to kmalu popeljalo v reperske vode. Na tem njenem prvencu je toliko materiala, ki je ostal z leti spregledan in nekako odrinjen z ostalimi člani kolektiva, največ produkcije imata namreč čez Guru in DJ Premier. Rap javnost je opozorila s prvim singlom "Total Wreck" (prod. Guru) kjer je pokazala, da dekleta za fanti prav nič ne zaostajajo, širšim množicam pa se je predstavila s klasiko, "Uknowhowwedo". Na albumu je skozi prisoten chillout vajb, ki ga uravnoteži s svojim posebnim flowom in deliverijem, kot pravi sama včasih, namerno offbeat-flow, tudi na trših komadih, kot je npr. "Da Jawn" (kjer se kot gost pojavi domačin, legenda, Black Thought iz Rootsov). Lirično o njej ni za dvomiti, ampak ali premorete toliko, da poslušate več kot hardkor pljuvanje in trganje glasilk, pa boste videli prav s to plato.

Nonchalant - Until the Day (1996)

Direktno iz D.C.ja je več kot desetletje nazaj opozorila nase Nonchalant. Kateri hip hop head se ne spomni singlov "5 o' clock" ali pa albumu istoimenskega? Žal je bil ta prvenec tudi zadnji uradni album z njene strani (čeprav je po netu pred časom krožil tudi nek bootleg novejšega albuma, ki pa ga sam nisem uspel dobiti). Precej stvari je morala narediti sama, prevzela je tudi mesto izvršnega producenta, tako da je imela pri večini stvari proste roke, skoraj v celoti pa je produkcijo pripravil Bam (produciral je leta kasneje npr. Dillemo od Kelly Rowland in Nellya). Ta album je torej v celoti "njen", ne moremo je ravno primerjati z Bahamadio, vsekakor pa je to zelo soliden poskus, ki je pripomogel, da so večji support dobile tudi predstavnice nežnejšega spola, tudi v letih, ko je začel rap sam po sebi že počasi padati. Osebno mi je precej zadev, h katerim se splača vračati, je pa morda kak komad ali dva odveč na tem albumu, saj bi bil album čisto dober tudi brez njih.

Yo-Yo - You Better Ask Somebody (1993)

Za časa tega albuma, je bila Yo-Yo že poznana z dvema albuma pred tem, ki sta bila spodobno uspešna v komercialnem smislu. S tem pa je zadela v polno - morda so nekateri mnenja, da je njen prvenec najboljše delo, noben pa me v to ne more prepričati, namreč, ta album, njen tretji je tudi njen vrhunec kariere. Za poln hardkor funky ritmov, značilnih za West Coast v tistem obdobju je v večini zasluge pobral nihče drug kot Ice Cube (ja, pobral), ki je bil nekako skozi celotno kariero njen mentor, pred tem, sta to delala skupaj z njegovim bratrancem Del tha funky homosapienom. Prvič se je namreč pojavila pri rosnih 18ih na Cubeovem prvencu. Cover te plate ne pove vsega, je pa precejšen približek, saj se je za razliko od predhodne plate, ki je bila bolj osredotočena na pozitivo, prelevila v neko minorno gangsterko, ampak ta proces je praktično postopen, tako, da ji niti ne bi mogli zameriti; zadela pa je v polno - lirikalno nikoli ni bila na nekem izjemnem nivoju, ampak največ pa doseže prav s tem poskusom. Potegnite, preverite (linki so v naslovih), dodam pa še video prvega singla.

peace

"Ja ali Ne"...Niso bila ravno 90ta...

Konec 90ih let je Hip Hop doživel številne preobrazbe in veliko komercializacijo samega, zdaj že enega izmed vodilnih glasbenih žanrov, rapa. Itak vemo, da je povsod pri glasbi postalo enako; novodobno in vse manj zahtevno občinstvo, je videlo več zanimivosti v instant quick tv zadevščinah (ok, to je najbrž samo en izmed miljontih razglogov, zakaj je šlo vse v pm). Prav tu se začnejo pojavljati tudi albumi s "sumljivimi vsebinami". Težko se je odločiti ali je album dejansko dober ali pa je zgolj nek kisli potomec svojih predhodnikov, ki si želi biti klasik zgolj v trenutnem obdobju. Seveda ne bomo zdaj predstavljali vseh dvomljivih albumov...na hitro bomo preleteli te albume po najboljših časih in skušali uvideti, da le ni bilo vsega konec leta 1997.

sdf

Masta Ace - Disposable Arts (2001)

Po dolgi albumski odsotnosti in le nekaj izdanih promo singlih, se je Ace le vrnil s svojim solo izdelkom. Izjemen konceptualni album, ki je ob vsakokratnem poslušanju še vedno tisti, ki vnaša svežino. Gre za zgodbo o mladeniču iz Brooklyna (Ace), ki se po izpustitvi iz zapora odloči, da bo spremenil svoje življenje, nakar se vpiše na "Institute of Disposable arts", neke vrste fakulteto za hip hop in podobne umetnosti. Tam se sooči z različnimi predmeti kot npr. zgodovina Bronxa. Celotno zgodbo skozi komade povežejo izvirni dialogi v skitih; smešen pa je tudi njegov cimer Paul (mc Paul Barman). Za produkcijo so skrbeli različni producenti od Greg Nicea pa do Kooladea. Edini singl, ki je promoviral v komercialnem smislu neuspešen album, pa je "Don't Understand". Gor pa se pojavijo tudi komadi kot so "Acknowledge", ki je v bistvu diss na Boogeymana in High & Mighty (nekoč sta imela tudi battle op.p.). Če so že dobre plate pojenjale konec 90ih, je Ace dokazal, da čas izida nima veze, kjub vsemu lahko izdaš še odličen album. Ta album je definitivno priporočljiv za prav vsakega človeka, ki se spoznava s hip hop kulturo, saj gre res za kultni album.

Redman - Malpractice (2001)

Za razliko od Ace-a, je imel Redman v solo karieri do tega albuma le nekajletni odmor. Je pa res, da je bil precej bolj produktiven v kolaboracijah, saj sta z Method Manom izdala legendarni Blackout!, izdal pa je tudi plato v okviru Def Squada. Ko je Supaman lova končno ponudil spet solo material, katerega sta mu v večini sproducirala Erick Sermon in Da Mascot, pa le niso bili potešeni apetiti, tako s strani fenov kot s strani kritikov. Album je bil sprejet z mešanimi odzivi. Kljub ugodnim začetnim prodajam (4. mesto na billboardu) pa sta bila dva singla očitno premalo, da bi album dosegel platinasto naklado. Nekaj malega je definitivno zmanjkalo na tem albumu. Ne smemo pa ga prenizko metati, kajti ta album vsekakor dostavi precej bengerjev kot so "Real Niggaz", "Diggy Doc", "Lick A shot"... Tipični zanj so ti skiti, vendar tukaj nekoliko pokvarijo situacije v samem albumu, album je predolg, precej komadov pa ne ponudi redmana z odličnimi pač pa zgolj s povprečnimi liričnimi performansi. Tudi produkcija je nekonsistentna. Album se seveda splača preveriti, hell, svojega sem celo kupil, ker je vseeno na njem precej materiala, ki ga lahko poigraš večkrat, je pa res, da Redman tukaj ni več tisti tip iz začetka 90ih.

The Coup - Party Music (2001)

The Coup. Izjemna skupina iz Oaklanda, na tej plati še zgolj v zasedbi dveh članov. Bootsa in DJ Pam. Boots je bil zmeraj en izmed podcenjenih emsijev - naj vas naslov ne zavede, tematike na albumu so tipične coup tematike - njihovi poslušalci bodo že vedeli, da vsakič ko Boots stopi za majk, dobijo nekaj novega, nov vpogled na stvar, brez tipičnih vsakdanjih reperskih moraliziranj o slabem svetu, pluvanj po sistemu brez konkretnih argumentov, dolgočasnih "emocionalnih" reperjev. The Coup ima vse to združeno v eno in izjemno neverjetno poslušljivo mešanico. Kljub temu, da ni več isto brez tretjega člana, pa je ta album lahko več kot dovolj dober, da parira predhodnikoma, ki sta prav tako po mojem dve izmed najbolj spregledanih plat, kar se tiče Callya. Morda se motim, ampak ta album bi zlahka posekal vse vaše top favorite v letu 2001. Ne verjamete? Dajte mu priložnost. Pravi hip hop head bo vedel o čem govorim.

peace

"Uspešni Sofomor"

sup..

Tokrat se bomo spomnili nekaj uspešnih "sofomorjev" (t.j. albumov pri ustvarjalcu št. 2 kateri niso bilo zanič ali padec napram prvencu).

ATCQ - The Low End Theory (1991)
Le leto dni po dobro sprejetem prvencu so se Questi vrnili s še močnejšim albumom. Bistvene spremembe, ki so se med tem zgodile so sledile znotraj same ekipe - Jarobi White je zapustil skupino in se posvetil študiju, Pfife Dawg se je začel spopadati z diabetesom, zaradi česar so posledično tudi začeli delovati bolj kot team, na albumu pa je dobil precej več prostora, kot pa na prvencu. Kot največja inovacija, je bilo to, da so povabili legendarnega basista Rona Carterja k sodelovanju - in to je bil zadetek v polno. Beati so precej minimalistični, vendar so močni bassi in izbrani bobni zadetek v polno ob precej zavednih lirikalnih vložkih. Sampli so večinoma jazzovski. Zmagovalna singla sta bila "Scenario" in "Check The Rhime", ki nista sicer dosegla zlatih vrstic na splošnih lestvicah, sta pa posekala konkurenco na rap lestvicah. Čeprav je Q-Tip že na prvi plati opozoril na svoje sposobnosti, ga je čez ta album res užitek znova in znova poslušati - svoj maksimum pa je verjetno dosegel šele kasneje, kar je redkost, da se izvajalci razvijajo čez celo kariero; no on je vsekakor tak.




CYPRESS HILL - Black Sunday (1993)
Tudi Cypressi so imeli že težko pričakovan drugi rilis. Zanimivo je tudi to, da je v času njihovega drugega albuma povpraševanje po prvem tako naraslo, da so potem hkrati imeli 2 albuma na lestvici desetih najbolj prodajanih - in če se ne motim je ta album tudi prvi rap album, ki je debitiral na billboardu na prvem mestu. Gre samo za še bolj glasbeno zanimiv izdelek; tudi če nisi reper, bi lahko zlahka prebengal večino ali celo celo plato večkrat. Nenazadnje so si sami ustvarili tudi precejšen krog poslušalcev med trdo rockovsko publiko. In nenazadnje, kdo ne pozna legendarne svetovne uspešnice "Insane in the Brain". DJ Muggs na vrhuncu. B-Real na vrhuncu. Kljub vsem naslednjim uspešnicam in albumom, pa je vseeno ta tisti, ki je zajel lirično vse tisto, kar danes pogrešamo in kar je potrebno za klasični album - zanimive zgodbe, vrhunska produkcija (z zanimivimi psihodeličnimi soundi), učinkoviti sempli, trdi lirični vložki Sen Doga, tehnično podkovani B-Real...to pa so samo nekateri izmed plusov na tem izdelku. Kdor tega ni poslušal, naj seveda v naslovu album pobere dol, tukaj pa še seveda singl o katerem smo govorili:


 
ESHAM - Judgement day (1992)
Za zaključek vzamimo še Eshamov sofomor. Izdal ga je pri 16 letih in je dejansko prvi dvojni rap album - vol. 1 in vol. 2 sta bila izdana oba naenkrat posamično (medtem se zmeraj napačno govori, da je 2pac tisti, ki je imel z "All Eyez On Me" prvi dvojni rap album). Album je klasik, za vse ljubitelje acidnega rapa, horror core varjante ali kakorkoli. Gre pa za dosti bolj brutalno in nasilno zadevo, kot je bil že tako ali tako njegov prvenec - "Booming Words from hell" - tukaj se namreč tudi vidi, da je precej odrastel in vse "horror" zgodbe razlaga z nekim večjim filingom, izkušnjami, dejansko lahko poslušalec dobi občutek, da je v nekem flešu. Za produkcijo, ki je pod vplivom trdih rockovskih semplov v kombinaciji z mnogimi jazz variantami in trip efekti, je poskrbel v celoti sam. S tem rilisom je seveda samo še pogrel (prestrašil) Detroitsko underground sceno in bil velik vpliv kasnejšim "acid-rap" ustvarjalcem kot npr. tudi Eminemu, Monoxidu, Twiztidom itd, saj bi ga lahko vzeli za nekak prototip tega podžanra - "...I hold my black dick just like a pool stick /My cue balls in my corner pocket so watch it..." Mislim, da ta album ni imel singla, zato pa tukaj ena izmed stvari na teh platah:




Peace,
-Infektosoul-

"Moral je biti single"

Sup.

V najboljših časih, to je v 90ih so bili singli tisto, ki so začinili željo po artistu, ustavarjali "hype". To se do danes ni spremenilo - razlike pa so seveda v tem, da dandanes določen singl res ustvari pričakovanja, slo po materialu izvajalca, ampak v večini je dovolj imeti mp3 le tega komada, ki ga slišiš na radiu, vidiš po tv - včasih je bilo potrebno nabaviti vinilko, kaseto ali ponekod že cd varianto singla-v večini pa je to postajal vse bolj promocijski material; ob navalu "ringtonov" in vsega, se danes singli v fizičnih oblikah praktično več ne izdajajo.

Da se ne oddaljim že spet preveč od bistva, veliko je bilo promocijskih singlov že 15 let nazaj, ki so služili zgolj kot promocije artistov, niso pa priromali na noben album...

par takih imamo danes tukaj, ki nista priromala na nobene plate in sta bila morda celo v teh več letih precej spregledana.

 CA$H MONEY CLICK - 4 My Click/Get tha fortune (1994)

Skupina, katero so tvorili Chris Black, Nemesis in seveda Ja Rule, je pripomogla predvsem k ulični prepoznavnosti slednjega; leta 1994 pa so uspeli izdati dvojni single - kot gost se pojavi Mic Geronimo, okoli katerega se je takrat že ustvaril večji hype, saj je imel z isto založbo (Blunt Recordings) že prihajajoči prvenec. Za produkcijo na teh komadih je poskrbel DJ Irv (oz. Irv Gotti kasneje), je pa zanimivo, da sta oba komada dobila videospot - nista pa priromala nikamor; se pa da kljub vsemu to zadevo iz druge roke nabaviti za par dolarjev - in seveda se splača imeti to v originalu. Čeprav vemo, v kaj se je kasneje spremenil Ja Rule, pa je res zanimivo slišati njegove začetke, ko je bil še lačen. (tnx 2 T.R.O.Y.)

celoten cd, pa si lahko snamete tukaj

2PAC - Pain (1994)

Vem kaj boste rekli - eh, drek... ampak to je gotov en izmed bolj iskrenih komadov s strani Tupaca - mnenja sem, da je bil na vrhuncu kot ustvarjalec v času pred zaporom in Deat Row. In tudi ta single izhaja od takrat. Tega ni uporabil na nobenem od svojih albumov, ampak je priromal na Above The Rim soundtrack-ali pa tudi ne...vsaj namen je bil tak, vendar ga na tem CDju ni - čeprav ga slišimo v filmu - bil pa je izdan tudi kot B-side Warren G-jevemu komadu "Regulate". Ampak tu pa spregledamo dejstvo, tudi če imamo CD, da se je ta komad pojavil na kaseti(!) - zakaj smo ga uvrstili pod današnjo rubriko? Ker je na kaseti bil prav tako izdan kot singl, ob njem pa smo dobili še komad "Loyal to the Game", (ki je recimo 10 let kasneje prišel na 2pacov album v dveh slabih Eminemovih remixih)-oba pa je sproduciral Reginald Heard (o katerm razen teh nekaj beatov nimam informacij). Zadeva, ki se jo splača preveriti, če je še niste.

dolpoteg cele kasete

AFU-RA - Whirlwind thru cities (1998)

Za konec dneva še poslastica. Zavedam se, da je ta singl dejansko dosegel album in bil tudi hit, vendar je kar trajalo, da je pridobil na veljavi. Afu-Ra, za tiste, ki ga še ne poznate, je debitiral na plati od Jeruja the Damaje že 1994. Kasneje pa je posnel še nekaj stvari in pridno pilil svoj slog, hkrati pa vestno treniral borilne veščine. Član Gang Starr Foundationa, je že leta '97 imel v pripravi to zadevo, kljub vsemu pa je izšla šele naslednje leto; glede na to da je bil ta singl celo na billboardu prilezel zelo daleč, ga je enostavno moral uvrstiti na album, tudi, ko se je hajp do njega že deloma shladil in ga ni s tem komadom prav nič podkrepil. Zadeve je miksal DJ Premier, zaradi katerega so tudi dejanski producenti na teh komadih (namreč remiks in B-side) postavljeni v obskurnost. Če že dobro poznate komad, pa si stegnite zadevo zaradi "druge strani" in sicer pesmi "Trilogy of terror", ki pa je seveda Afu ni uvrstil na svoj prvenec. ...I hit the atmosphere, give emcees visions of comets/ Technique kicked by force the earth I hit and bomb it// Immaculate, conception with the weapon/Emittin' mind bogglin' forms to mental sections...//

dolpoteg celega vinila

toliko za danes...

peace

Infektosoul

Torkovi Novi Izidi

Pozdravi!

Že v navadi je, da albumi onstran luže izhajajo ob torkih - namreč, eno je kar zaradi lestvice billboard, ki se zaključi v ponedeljkih za pretekli teden; tako dobimo pozicijo albuma v prvem tednu prodaje v ponedeljek, album pa je izšel v torek...tako se sploh uvrsti na lestvico v debiju, kar bi bilo težko verjetno, če bi izšel v petek - to je hotela že v pradavnini ukoreniti RIAA...

da pa ne izgubljamo besed z nepomembnostmi, se kar lotimo hitrega predogleda albumov, ki so uradno izšli danes (na net so pricurljali že nekoliko prej).

THE CLIPSE - Till the casket drops

Težko pričakovana zadeva, ki sta jo Malice in Pusha T ustvarjala zadnji dve leti, je pred nekaj več kot tednom dni priskakala na net. Spet so v glavnem za produkcijo skrbeli Neptunes-i, tudi zvok je prepoznaven Clipse stil, za kaj več, pa bo treba to zadevo še preveriti, preverite še prvi single, če že niste - I'm Good:


klik za dolpoteg



SOULS OF MISCHIEF - Montezuma's revenge

No, ta zadeva je bojda izšla že celo prejšnji teden, kljub temu, da je uradni izid šele današnji dan; nas pa seveda zanima, kaj nam lahko ponudijo po skoraj 10 letih neustvarjanja skupaj. Kar se tiče produkcij, so pričakovanja spet na visokem nivoju - albuma se je lotil nihče drug kot legendarni Prince Paul, katerega ste par mesecev nazaj imeli možnost videti tudi pri nas.
Defenitivno zadeva, ki jo je potrebno preveriti, že zaradi tega, ker je minilo toliko od zadnjega izida, in tudi komadi, ki so pricurljali že predčasno na net in single obetajo dosti več, kot pa še večina reperjev iz 90ih, ki se trudi vrniti na sceno, pa seveda niso v formi.


PROPER AIM


klik za dolpoteg

TIMBALAND - Shock value 2

No, to je pa edini album od katerega ne pričakujem druga, kot par novodobnih klubskih beatov, bengerjev, ki bojo popestrili dan množicam, ki ne ločijo r'n'b-ja od hip hopa, oz. bolje rečeno, ki smatrajo hip hop za glasbo, rap pa nekaj podobnega (brezveze pa ne bomo razlagali podrobnosti, pod prepričanjem, da to berejo bolj izobraženi ljudje). Vsekakor ne smemo pozabiti, da je timbaland sproduciral v preteklosti kar nekaj konkretnih bengerjev, sploh pa kar se tiče za mainstream, kot reperja, pevca, ali karkoli pa ga osebno ravno ne uvrščam... in ker to ni fucking recenzija in nisem plate še poslušal, ampak samo omenjamo novosti, bomo tudi ostali pri tem, vi pa sami presodite, če je zadeva poslušljiva ali pa ne




še single:


klik za dolpoteg


toliko za tokrat, ni cajta, da izpostavljamo še več novosti...no, mislim, da če greste čez to imate kr konkretno noč pred sabo...čeprav sta verjetno okus in kvaliteta tista, ki tukaj nista sorazmerna...toda kdo ve...


peace

  

Domačica #1

Beat.Nc je očitno izdal svoj video single, s katerim napoveduje svojo prihajajočo plato...






peace

Domačica #1

Domačica #1


Trenutno je pri nas kar nekaj dogajanja, kar se tiče izidov albumov – seveda, se te le prestavljajo iz meseca v mesec, ampak napovedi ostajajo spodbudne. Tudi »lokalni« ustvarjalci niso izjema, najbolj pa je v tem obdobju padel v oči te ozke »underground« javnosti Mike. Radgončana, ki je pri svojih 18 letih uspel končati svoj prvenec, so poznavalci že dodobra spoznali na aprilskem Freestyle battle prvenstvu, kjer se je prebil med štiri najboljše. EP (»mala plošča«) se je po težavah, ki so bile tokrat pri straneh tiskarjev in komplikacijah okoli samega coverja cd-jke, le pojavil na tržišču – seveda, je to underground izdelek, zato ga ne iščite v Big Bangu ali podobnih trgovinah. Kupite ga lahko neposredno od Mike-a ali naročite na spletni strani njegove skupine, RapVirus Crew.

Izdelek sam je pozitivno presenečenje – nosi oznako »mikstejp«, čeprav niti ena sama stvar, razen uporabljenega Erule-ovega beata »listen up« pri komadu »Edinstven par« (ki je v bistvu zelo izvirna ljubezenska zgodbica, a presenetljivo gre le za »imaginery girlfriend«, kot gost se pojavi Vid), ne spominja na to. Vsekakor je vsak komad zgodba zase, EP odpre »Iz moje sobe«, ki je najbolj oseben komad, katerega nam ponudi, hkrati pa izhaja iz tez, da tudi, če je na dnu so zadeve še zmeraj lahko optimalne: …vseeno smeha večkrat kot pa solz na dan/ ker skoraj kot Matejo, življenje rad imam//stvari grejo na boljše, vreme pa na slabše/, vendar stalno sije sonce, tudi ko vidiš le oblake//…hkrati pa ne ostaja skromen na lirični strani, ko pravi: …trudim se bit kralj brez krone, mam srce leva, v srcu rap mam, zarad tega izvrstno rjovem!


To je komad s katerim se predstavlja, čeprav je bilo prej slišati, da bo single EP-ja »Bodi Hip«, ki je komad z bolj sproščeno in zabavno naravo, hkrati pa poklon hip hop kulturi, skejterjem in še čemu: …nasmehne se grafit, bodi hip in hop, boš vido kakšen je naš stil/živimo 50-50, se vrtimo tak ko kick-flip/ blejderi in skejteri pa jebeš saj smo isti// sučem se v zraku kot vinil na gramofonu/ 720 grab, nakar navežem stik z betonom//… Podobno pa je sproščen zaključek EPja, kjer gre v bistvu bolj za samohvalo v stilu VIP-ja, hkrati pa seveda omenja, da gre le za neke splošne sanje, s katerimi bi se lahko marsikdo poistovetil. Vajb v teh komadih je seveda čisto sproščen, medtem ko pokaže tudi bolj »trde« in temnejše strani s pesmimi »rekvijem za moro«, stopnjevana zgodba o narkomanu, »zgodbe iz soseske«, še ena zgodba iz vsakdanjika nižjega razreda: …ko so marice prispele sledi grozen teater/ raziskava hitro bla končana, še en masaker// ubil je ženo in sebe obležal z nožem v dlani/ katastrofa za otroka ki se jokal je ob mami//… kot gost pa se pojavi aktualni podprvak v freestyle battlih Amo the Ew, ki je prav tako član Mike-ove skupine, ki stopnjuje nadaljevanje zgodbe, ter vnese nekoliko več kompleksnosti v lirike: …usode neoš spremeno ma ozadje stare šole/ težko napake popravljaš pisane s pisalnim strojem// in zdaj bolj si na las v steklu ko oče/ tvoj najboljši frend dokaz, ma poreklo na škotskem…//

K tem trdim komadom, lepo paše še dodatni bonus komad, ki pa zaradi neznanih razlogov ni priromal na sam EP, ampak ga je Mike ponudil sedaj na zastonj download za vse. Kljub temu, da se ni uvrstil v izbor, pa bi lahko bil en boljših komadov, kot gost se pojavi mariborski šampion Luft (Zrak), gre pa za ulični komad, kjer izmenjujoče povesta svoje izkušnje skozi mladost, slabo družbo, t.i. »zgodbe iz strani betona«. …svet za hip je lep ko te paket spravi v smeh/ ta greh je sladek kot kornet ki vsak ga hoče met// zato pa ne se čudit če vsak drugi je zadet/ ker vsi bi radi šli v nebesa pa noben noče umret!..//

Govor ulice - DOWNLOAD

Če potegnemo črto, vsekakor izdelek, ki se ga splača nabaviti; kot prva slabost je ta, da je prekratek, res pa je, da ne gre za nek lirični presežek, manjka tudi več avtorskih podlag (le Seven in Gramatik, torej 2), vsekakor pa nam Mike lahko vzbudi nekaj apetita za prihodnje projekte, kjer bo, če bo lepo delal in se razvijal naprej, res jedel MCje na mikrofonu – in ko smo pri tem, upajmo, da nam bo naslednjič tudi ponudil kaj več »pančlajnov« skozi komade, ali kak freestyle, saj bi se za uspešnega tekmovalca iz prvenstva to tudi spodobilo.

8/10

Predogled in naročilo plate

peace!

Test

This is a test jow

test, kaj pa češ druga, vsi imajo blog, zakaj ga ne bi še jaz...peace